Dipl. slikarka Lili HRIBOVŠEK je že v svoji diplomski nalogi z naslovom »Arhetipi nasprotij« nakazala svojo življenjsko slikarsko usmeritev z raziskovanjem simbolizma, dialektičnih nasprotij in zavesti, ko je skušala odgovoriti na vprašanje, kako arhetipi vplivajo na človekovo zavest, zavedanje samega sebe ter sveta okoli nas. Zato poskuša tudi danes v svojih likovnih delih na svojevrsten likovno ilustrativni način izraziti bistvo svojih trenutnih duhovnih spoznanj, preoblikovanih v svojevrstno vizualno podobo, ki nakazuje velikokrat simetrično zgrajeno likovno kompozicijo, posebno barvno skalo in nenavadne metafizične prizore, v katerih igra transformirana človeška figura običajno najpomembnejšo vlogo. Obdana je s simbolnimi kozmološko planetarnimi prostranstvi, simbolizirajoč človekovo duhovno vpetost tako v prostranstvo svojega mikro kozmosa, kot tudi pozunanjenega neskončnega kozmosa.

 

V svojem slikarstvu uporablja Lili Hribovšek veliko število najrazličnejših simbolov, kot so krog, krogla, kolo življenja – uroboros, štiri alkimijske principe, kot so ogenj, voda, zrak in zemlja, arhetipe Adama in Eve, sonca in lune, simbolične komplementarne barvne pare, kot so rumena – vijolična in oranžna – modra, ženski in moški princip, oz. princip anime in animusa itd. Zato njene slike vsebujejo in predstavljajo preko teh simbolov različne nivoje človeka, kot so duhovni, mentalni, čustveni in fizični nivo. Vse te nivoje poskuša prikazati na likovni ravni s pomočjo nazorne in likovno provokativne slikarske podobe. Premišljeno simbolično ozadje teh slik se preko likovne interpretacije prenaša v opazovalca neposredno kot večplastna zgodba nenavadnih mističnih razsežnosti in možnosti v obliki najrazličnejših kompozicijskih razporeditev in poimenovanj kot so: Sonce in Luna, Levo in Desno, Aksis Mundi, Eno, Vitriol, Rojstvo nove Zemlje, Multi eye I, itd. Te slike pomenijo likovno vizualno udejanjanje njenega intenzivnega slikarskega razmišljanja o določenem duhovnem problemu, ki tvori nedvoumno čvrsto podlago tem podobam. Zato so njena likovna dela skrbno načrtovana, pri čemer sta likovni in simbolni nivo neločljivo povezana in soodvisna drug od drugega. Zato lahko Lili svoje slike tudi likovno analitično interpretira. Tako v diptihu Sonce in Luna simbolno odslika na levi kroglo kot sonce, ki se vrti okoli svoje osi in ustvarja mandalično uroborično stanje zavesti. Sestavljeno je iz manjših violetnih trakov, ob katerih spiralno potujejo manjša sonca ter tako tvorijo večje sonce, nahajajoče se v prelivno rumenem okolju. Na desni naslikana luna pa deluje kot odsev sončne svetlobe in se nahaja v prelivnem komplementarnem violetnem okolju. V diptihu Levo in desno slikarka upodablja trenutek sestopanja iz ene sfere v drugo oz. minljivost trenutka in večnost življenjskega cikla ter žensko jin in moško jang energijo kot nasprotje. V diptihu Aksis Mundi je naslikala žensko in moškega v meditativnem položaju, ko sedita na zemeljski polobli. Trakovi, ki ju obdajajo, ponazarjajo vseobsegajočo zavest, ki deluje po principu toroida. Spodnji dve figuri imata zaprte oči, poleg njiju pa se nahajajo možgani v orehovi lupini, kot simbol združitve mikro in makro kozmosa. Zgornji dve figuri, ki se nahajata v subtilni realnosti, pa imata odprte oči in gledata piramido v obliki molekule, kar nakazuje relativnost našega pogleda na svet, ki nas obdaja. Barvi kontrast med oranžno in modro barvo je v tej sliki prav tako simboličen, saj združuje pomene treh elementov, kot so voda in zrak, ki ga simbolično predstavlja vesolje, ter zemlja v obliki zemeljske krogle. Tudi sliko Eno je avtorica naslikala večplastno. Leva polovica predstavlja racionalnost in analitičnost (jang), desna pa čustvenost in intuitivnost (jin), s čimer želi izraziti našo dvojno notranjo naravo ter opozoriti na doživljanje sebe ter pogled na svet okoli sebe na dva različna načina. Tudi v sliki Multi eye I je oko osrediščeni element v sliki kot simbol kolektivne zavesti, ki se pomnoži v več iz zahajajočega sonca izhajajočih oči kot skupek individualnih zavesti. V sliki Rojstvo nove Zemlje je osrednji motiv ženska, ki simbolično rojeva zemljo v galaksijo v sferično kozmičnem hiper prostoru. Simbol ženske je prikazan kot vir velike moči. Telo ji ovija kaducej v sedmih različnih barvah. Kača ima pomen dobrohotnosti in zlohotnosti, kaducej pa predstavlja njuno nasprotje in ravnotežje. Sporočilna ideja slike je v rojstvu nove zemlje in s tem povezani odstranitvi vseh negativnih energij, s čimer se lahko dvigne kolektivni nivo zavesti. Naslov slike Vitriol pomeni spusti se v središče zemlje in našel boš kamen modrosti. To je iniciacijska beseda, ki izraža zakon transformacijskega procesa, vrnitev človeškega bitja v najintimnejše jedro njegove Biti oz. v globino samega sebe. Osrednji motiv v tej sliki je obraz ženske kot poosebitev zavesti, ki združuje mikro in makro kozmos. Iz središča njene glave izhajajo tako žarki, ki ponazarjajo čistost, vijačnica DNK, v kateri je prikazano ozvezdje Plejad, kvadri, ki ponazarjajo središče ter žarki galaksij. Kot vse slike, je tudi ta slika večplastna in poskuša prikazati globlji pomen našega obstoja.

 

Lili Hribovšek se neprestano sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo in poskuša na vizualni in likovni način odgovoriti na tako zastavljena vprašanja, pri tem pa igra pomembno vlogo raziskovanje lastne osebnosti, znotraj katere je tudi skrita njena ustvarjalnost. Lahko rečemo, da se je na svoji komaj pričeti ustvarjalni poti intenzivno srečala sama s seboj ter na podlagi tega soočanja razvila duhovno podlago za razvoj njenih bodočih likovnih kreacij kot tudi podlago za razvoj njene osebnosti. Lili Hribovšek na ta način oblikuje svojo lastno ustvarjalno smer, z njo pa tudi svoje ustvarjalno zadovoljstvo, nemir ter željo in hrepenenje po ustvarjanju novih in novih likovnih podob.

Darko Slavec